Blagoslov

Rožni venec – Preprosta molitev z neizmerno močjo

Rožni venec je ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih krščanskih molitev. Čeprav se na prvi pogled zdi ponavljajoč, je v svojem bistvu globoka premišljevalna molitev, pri kateri s Marijino pomočjo premišljujemo o ključnih trenutkih Jezusovega življenja, smrti in vstajenja.

Kdo ga je začel in sestavil?

Izvor rožnega venca sega v zgodnji srednji vek, ko so neukim menihom in vernikom, ki niso znali brati 150 psalmov iz Svetega pisma, ponudili zamenjavo: namesto psalmov so na jagodah prešteli molitve: 150 Oče naš ali Zdravamarij (tako imenovani Psalter Devica Marije).

Izročilo pravi, da je sveti Dominik (1170–1221) leta 1208 v prikazanju od Marije prejel rožni venec kot duhovno orodje za spreobrnjenje in boj proti krivoverstvom. On in njegovi bratje dominikanci so to molitev nato razširili po vsej Evropi.

Obliko rožnega venca, kot jo poznamo danes (s 15 desetkami in razdelitvijo na veseli, žalostni in častitljivi del), je v 15. stoletju dokončno oblikoval dominikanec Alain de la Roche, papež sv. Pij V. pa jo je uradno potrdil leta 1569. Leta 2002 je papež Janez Pavel II. dodal še četrti del – Svetli del.

Zakaj moliti rožni venec?

Beseda molek (pogosto uporabljena v množini kot molki ali narečno moleki) izvira iz besede moliti. V vsakdanji slovenščini se izraz uporablja kot sopomenka za fizični rožni venec – torej za tisto nizanko jagod s križcem, ki jo držimo v rokah in prebiramo med molitvijo, da lažje štejemo molitve Oče naš in Zdrave Marije.

Molitev rožnega venca prinaša notranji mir (umirja misli in srce ter pomaga premagovati vsakodnevni stres in tesnobo, povezuje družino in skupnost (skupna molitev krepi vezi in prinaša blagoslov v domove; že Jezus je dejal: “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi.” Mt 18,20), šola krščanskega življenja (s premišljevanjem »skrivnosti« se učimo posnemati Jezusove in Marijine kreposti), Marijina prošnja za vse nas (pri skoraj vseh odobrenih prikazanjih (Lurd, Fatima …) je Devica Marija vernike znova in znova prosila: »Molite rožni venec vsak dan za mir na svetu.«)

Kako moliti rožni venec?

1. Na križu molimo: Apostolsko vero.
2. Na prvi jagodi: Oče naš, nato na naslednjih treh jagodah tri Zdrave Marije (z vzkliki, npr. za vero, upanje in ljubezen pri veselem delu) ter Slava Očetu.
3. Desetka (glavni del):
   • Zmoli se 1-krat Oče naš, 10-krat Zdrava Marija (z vstavljenim vzklikom skrivnosti, npr. Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela pri veselem delu) ter 1-krat Slava Očetu.
   • Ob koncu desetke se doda še t.i. fatimska molitev (O, Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne Božjega usmiljenja).
   • Lahko dodamo tudi prošnji vzklik k Mariji, npr. Kraljica miru – prosi za nas ali h kateremu drugemu svetniku.
4. Postopek se ponovi za vseh 5 desetk, na koncu pa se doda zaključna molitev ene desetke (Očenaš in 10 Zdravih Marij z vzklikom usmili se duš v vicah) ali Litanije.

Posamezni deli (skrivnosti) rožnega venca se po tradicionalnem in uradnem cerkvenem razporedu moli po naslednjih dnevih v tednu:

• Ponedeljek in sobota: veseli del
• Torek in petek: žalostni del
• Sreda in nedelja: častitljivi del (v času adventa in božiča se ob nedeljah lahko moli tudi veseli del, v postnem času pa žalostni del)
• Četrtek: svetli del

Rožni venec lahko molite tudi ob prispevku na youtube kanalu.

Deli rožnega venca

Rožni venec ima skupno 4 dele, vsak del pa vsebuje 5 skrivnosti (skupaj 20 skrivnosti). Vzklik skrivnosti se v vsaki desetki vstavi v molitev Zdrava Marija, takoj za imenom Jezus (npr. … in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus, ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.).

1. Veseli del (ponedeljek in sobota)

1. … ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
2. … ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila.
3. … ki si ga Devica rodila.
4. … ki si ga Devica v templju darovala.
5. … ki si ga Devica v templju našla.

2. Svetli del / Skrivnosti svetlobe (četrtek)

1. … ki je bil krščen v Jordanu.
2. … ki je v Kani Galilejski razodel svojo božjo moč (…ki je v Kani naredil svoj prvi čudež).
3. … ki je oznanjal božje kraljestvo in klical k spreobrnjenju.
4. … ki je na gori spremenil svojo podobo (…ki je na gori razodel svoje veličastvo).
5. … ki je postavil sveto Evharistijo.

3. Žalostni del (torek in petek)

1. … ki je za nas krvavi pot potil.
2. … ki je za nas bičan bil.
3. … ki je za nas s trnjem kronan bil.
4. … ki je za nas težki križ nosil.
5. … ki je za nas križan bil.

4. Častitljivi del (sreda in nedelja)

1. … ki je od mrtvih vstal.
2. … ki je v nebesa šel.
3. … ki je Svetega Duha poslal.
4. … ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
5. … ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.