Blagoslov

Življenje Patra Pija, mistična doživetja in čudeži, ki še danes navdihujejo

Sveti Pater Pij (1887–1968), rojen kot Francesco Forgione v Pietrelcini v južni Italiji, je eden najbolj izjemnih svetnikov 20. stoletja. Bil je kapucinski redovnik, duhovnik, mistik in nosilec stigem kar 50 let. Njegovo življenje je bilo polno trpljenja, globoke vere, neizmerne ljubezni do Boga in bližnjih ter nadnaravnih darov, ki so privabili milijone ljudi. Danes, več kot 50 let po smrti, njegova priprošnja še vedno deluje – od fizičnih ozdravitev do duhovnih preobrazb. Papež Janez Pavel II. ga je kanoniziral leta 2002 in ga imenoval za »apostola spovednice«.

Zgodnje življenje in poklicanost

Francesco Forgione se je rodil 25. maja 1887 v revni kmečki družini. Starša Grazio in Maria Giuseppa sta bila globoko verni: vsak dan sta hodila k sveti maši, vsak večer molila rožni venec, tri dni na teden sta bila brez mesa v čast Mariji Karmelski. Kot petletni deček se je Francesco že posvetil Bogu in začel delati pokoro. Pomagal je pri maši kot ministrant, pasel ovce in sanjal o duhovništvu.

Leta 1903, star 15 let, je vstopil v kapucinski noviciat v Morconu in dobil ime Fra Pio (v čast papežu Piju I.). Po letih študija in bolezni (trpel je za tuberkulozo, migrenami, želodčnimi težavami) je bil 10. avgusta 1910 posvečen v duhovnika v Beneventu. Zaradi slabega zdravja je več let preživel doma v Pietrelcini, kjer je opravljal duhovniško službo in pisal globoka mistična pisma svojima duhovnima voditeljema.

Leta 1916 so ga poslali v samostan Naša Gospa od Milosti v San Giovanni Rotondo – majhno vasico na Garganu, kjer je ostal do smrti. Tam je začel svoje najintenzivnejše duhovno poslanstvo.

Mistična doživetja: bližina Kristusa na križu

Padre Pio je bil izjemen mistik. Že kot mladenič je doživljal ekstaze, pogovore z Jezusom, Marijo in svojim varuhom angelom ter napade hudobnega duha.

Stigme – največji znak njegove mistike – so se pojavile 20. septembra 1918 med molitvijo pred križem. Vidni so bile rane na dlaneh, stopalih in boku, podobne Kristusovim. Krvavele so dnevno, oddajale vonj vijolic in povzročale neznosno bolečino. Ostale so 50 let, do nekaj dni pred smrtjo, ko so popolnoma izginile brez brazgotin. Zdravniki (med njimi Luigi Romanelli, Giorgio Festa) so jih preučevali desetletja: brez okužbe, brez vnetja, brez naravne razlage. Rentgen leta 1954 ni pokazal nobenih kostnih sprememb.

Padre Pio je rane skrival z rokavicami in nogavicami, ker se jih je sramoval. Bolečino je ponujal za odrešitev duš. »Samo eno želim: umreti iz ljubezni,« je dejal.

Drugi mistični darovi:

• Bilokacija – hkrati v dveh krajih. Pojavil se je bolnikom v Ameriki, Italiji, na bojiščih prve svetovne vojne, da jih je tolažil, podeljeval zakramente ali ozdravljal. Primer: Leta 1960 se je v New Yorku prikazal umirajočemu Italijanu Jacku Crafa, ga blagoslovil in podelil poslednje maziljenje – čeprav je bil fizično v Italiji.
• Vonj svetosti – njegove rane in telo so oddajale prijeten vonj po vijolicah ali rožah, tudi po smrti.
• Branje duš – v spovednici je takoj vedel, katere grehe ima človek, saj je videl njegovo dušo.
• Boji z demoni – hudobni duh ga je fizično napadal, metali so ga po celici, dušili, pretepali. Drugi redovniki so slišali hrup.
• Levitacija, abstinenca od hrane – včasih ni jedel ničesar razen evharistije več dni; med molitvijo se je dvigal od tal.
• Prerokbe – med spovedjo je mladega Karola Wojtyło (poznejšega Janeza Pavla II.) pozdravil z besedami: »Ti boš dosegel najvišji položaj v Cerkvi.«

Vse to je sprejemal z globoko ponižnostjo: »Jaz sem samo ubogi redovnik, ki moli.«

Več si lahko preberete v knjigi Čudeži patra Pija.

Čudeži med življenjem in po smrti

Med življenjem so se dogajali nešteti čudeži: Ozdravitve slepih (Gemma di Giorgi, 1947 – rojena brez zenice, po srečanju z njim je videla), paraliziranih, rakavih bolnikov, duševnih bolezni.

Ljudje so čakali dneve v vrsti za spoved. Slišal je na tisoče spovedi na dan, včasih 16 ur brez odmora.

Po smrti, 23. septembra 1968 (umrl je ob 2.30 zjutraj z rožnim vencem v rokah), so se čudeži nadaljevali.

Čudež za beatifikacijo (1999): Consiglia De Martino iz Salerna je imela ogromno cisto na vratu (ruptura torakalnega voda, dva litra limfe). Operacija je bila načrtovana. Molila je k Patru Piju. Čez noč je oteklina izginila brez sledu. Zdravniki so potrdili: znanstveno nepojasnjeno.

Čudež za kanonizacijo (2002): Sedemletni Matteo Pio Colella iz San Giovanni Rotondo je padel v komo zaradi fulminantnega meningitisa. Zdravniki mu niso mogli več pomagati. Starši so molili k Padru Piju. Fant je v komi videl Padra Pija, ki mu je rekel: »Matteo, ne skrbi, ozdravel boš.« Čez nekaj dni je popolnoma ozdravel brez posledic.

Danes: Ženska z multiplo sklerozo v Louisiani (po obisku svetišča in vonju rož) – MRI je pokazal izginotje »črnih lukenj«. Številne ozdravitve prek relikvij (krvavi rokavici, tkanina z ranami) – Fr. John Paul Zeller poroča o ozdravitvah išiasa, srčnih bolezni, kroničnih okužb med molitvijo z relikvijo.

Pater Pij še vedno »deluje« – po njegovi priprošnji se dogajajo fizična in duhovna ozdravljenja.

Zapuščina: Casa Sollievo della Sofferenza in milijoni duhovnih otrok

Leta 1956 je ustanovil bolnišnico Casa Sollievo della Sofferenza (Hiša za lajšanje trpljenja) – danes sodoben bolnišnični kompleks, ki ga vodi Sveti sedež. Tam zdravijo brez razlike na vero, z molitvijo in znanostjo.

Njegove molitvene skupine (več kot 3 milijone članov v 60 državah) še danes molijo za Cerkev in svet.

Svetišče v San Giovanni Rotondo vsako leto obišče milijone romarjev. Relikvije (truplo, rokavice, križ) potujejo po svetu.

Povezave za globlje branje in romarjenje

• Uradna stran: https://padrepio.com
• Vatikan (kanonizacija): https://www.vatican.va/news_services/liturgy/saints/ns_lit_doc_20020616_padre-pio_en.html
• Wikipedia (podrobna biografija): https://en.wikipedia.org/wiki/Padre_Pio
• Slovenska stran z molitvami: https://www.katoliska-cerkev.si (poiščite »Pater Pij«)
• Svetišče in romarski vodnik: https://www.sanpiorotondo.it
• Bolnišnica Casa Sollievo: https://www.operapadrepio.it

Romanje organizira tudi več slovenskih zavodov, agencij in združenj. Poiščite jih na spletu, kjer v iskalnik vpišete: “romanje pater Pij”

Pater Pij nas uči: »Moli, upaj in se ne skrbi.« Njegovo življenje je dokaz, da je Bog še danes živ in da križ vodi v vstajenje. Če potrebujete priprošnjo za ozdravitev, za duhovno moč ali za mir v srcu – obrnite se k njemu. On vas sliši. Lahko pa molite, tako, kot on, devetdnevnico k Presvetemu Srcu Jezusovemu.

»Naj bo hvaljen Jezus Kristus!« (njegov pozdrav, ki ga še danes ponavljajo njegovi duhovni otroci)

Goduje: 23. september

Je zavetnik prostovoljcev civilne zaščite, mladostnikov, kraja Pietrelcina (njegov rojstni kraj). Najpogostejša priprošnja: za ozdravitev (telesno in duševno), lajšanje stresa in trpljenja (za mir v srcu in boj proti zaskrbljenosti), »januarskih bluesov« (January blues – zimska depresija, melanholičnost po praznikih, ki se je razširilo predvsem v angleško govorečih deželah), mladostnike, civilno zaščito in duhovno moč v težavah , za dobro spoved in spreobrnjenje.