Blagoslov

Sveta Mirjam križanega Jezusa (Mirjam Baouardy, 1846–1878), med ljudmi znana tudi kot »Mala Arabka« ali »cvet Svete dežele«, je bila palestinska bosonoga karmeličanka in ena najbolj izjemnih mistikinj 19. stoletja. Čeprav jo mnogi še vedno poznajo pod nazivom blažena, jo je papež Frančišek leta 2015 razglasil za svetnico.

Težko otroštvo in siromaštvo

Mirjam se je rodila 5. januarja 1846 v vasi Ibilin v Galileji (blizu Nazareta) v grškokatoliški (melkitski) družini. Pred njenim rojstvom je njenim staršem umrlo kar dvanajst sinov v zgodnjem otroštvu. V globoki stiski sta se peš odpravila v Betlehem in pri votlini Jezusovega rojstva prosila Devico Marijo za otroka. Kmalu zatem se je rodila Mirjam, leto kasneje pa še brat Pavel.

Ko je bila Mirjam stara komaj tri leta, sta ji v nekaj dneh zaradi bolezni umrla oba starša. Otroka sta bila ločena – brata je vzel v rejo sorodnik v drugi vasi, Mirjam pa je vzel premožen stric v Aleksandrijo (Egipt). Mirjam brata ni videla nikoli več.

Poskus umora in čudežno preživetje

Pri dvanajstih letih jo je stric v skladu s takratnimi običaji želel poročiti. Mirjam, ki je v svojem srcu že začutila željo, da se popolnoma posveti Bogu, je poroko odločno zavrnila in si v znak odločitve ponoči ostrigla lase. To je v družini sprožilo silno jezo, zato so z njo začeli ravnati kot z najnižjo deklo.

V stiski je poiskala pomoč pri nekdanjem domačem služabniku, ki je bil musliman, da bi prek njega poslala pismo svojemu bratu. Ko je ta izvedel za njeno trpljenje, jo je začel prepričevati, naj zapusti krščansko vero in prestopi v islam, saj ji bo to prineslo svobodo in dober položaj.

Mirjam je odvrnila: »Sem hči katoliške Cerkve in upam, da bom z božjo milostjo v svoji veri vztrajala do smrti.« V besu ji je moški z mečem prerezal vrat in njeno nezavestno telo odvrgel v temno jamo.

Po njenem pričevanju se ji je v jami prikazala neznana redovnica v modrem (prepoznala jo je kot Devico Marijo), ki ji je zašila rano na vratu, jo negovala in hranila, dokler ni popolnoma okrevala. Zdravnik v Franciji, ki jo je pregledal leta kasneje, je potrdil, da je imela sapnik popolnoma pretrgan in da je njeno preživetje ter sposobnost govora z medicinskega vidika nerazložljiv čudež.

Pot v samostan in mistični darovi

Mirjam je bila nepismena in preprosta deklica. Delala je kot služkinja v Jeruzalemu, Bejrutu in Marseillu. Leta 1867 je vstopila v samostan bosonogih karmeličank v mestu Pau v Franciji, kjer je prejela redovno ime Mirjam križanega Jezusa.

Kljub popolni nepismenosti je posedovala izjemno duhovno modrost. Njeno samostansko življenje so spremljali številni izredni mistični pojavi:

• Stigme: prejela je Kristusove rane na rokah, nogah in boku.
• Ekstaze in lebdenje (levitacija): večkrat so jo našli v zamaknjenju med vejami visokih dreves v samostanskem vrtu med molitvijo.
• Proroški dar in dar spoznanja: prepoznavala je misli in stanja človeških src.
• Pobožnost do Svetega Duha: neutrudno je širila klic k večjemu češčenju Svetega Duha, saj je čutila, da je v Cerkvi premalo prepoznan.

Ustanovitev karmela v Indiji in v Sveti deželi

Leta 1870 je bila poslana v Indijo (Mangalore), kjer je pomagala ustanoviti prvi karmeličanski samostan na tistem območju.

Leta 1875 se je vrnila v Sveto deželo, kjer je vodila gradnjo karmela v Betlehemu (zgrajen v posebni obliki Davidovega stolpa) ter načrtovala nov samostan v Nazaretu.

Ker je bila nepismena, so njene molitve in vzklike med ekstazami po nareku zapisovale sestre v samostanu.

Molitev k Svetemu Duhu

Sveti Duh, navdihuj me.

Ljubezen Božja, vžgi me.

Po pravi poti vodi me.

Marija, moja Mati, poglej name.

Z Jezusom me blagoslovi.

Pred vsakim zlom, pred vsako prevaro,

pred vsako nevarnostjo me varuj.

Amen.

Hvalnica viru miru in ljubezni

Znana je tudi po preprosti, a globoki molitvi, s katero je opisovala delovanje Svetega Duha v človeški duši:

»Sveti Duh, vir miru in luči, pridi in me razsvetli.

Lačna sem, pridi in me nasiti.

Žejna sem, pridi in me odžejaj.

Slepa sem, pridi in mi daj vid.

Nič nimam, pridi in me obogati.

Nevedna sem, pridi in me pouči.

Sveti Duh, prepuščam se ti.«

Smrt in pot do svetništva

Med gradbenimi deli v Betlehemu je pri padcu utrpela zlom roke, ki se je zapletel v hudo gangreno. Po hudih bolečinah, ki jih je prenašala z molitvijo, je umrla 26. avgusta 1878, stara komaj 32 let.

• Razglasitev za blaženo: 13. november 1983 (papež Janez Pavel II.)
• Razglasitev za svetnico: 17. maj 2015 (papež Frančišek)
• God: v redu karmeličank in krajevno se obhaja 25. ali 26. avgusta.
• njene relikvije se nahajajo tudi v cerkvi karmeličanskega samostana v Mirni peči