Blagoslov

Sveta Ivana Frančiška Šantalska

Sveta Ivana Frančiška Šantalska se je rodila 28. januarja 1572 v Dijonu v Franciji. Komaj osemnajst mesecev je bila stara, ko ji je umrla mati. Oče sam prevzel vzgojo otrok in jim vcepil gorečo ljubezen do Boga.

Po očetovi volji se je dvajsetletna poročila in osem let živela v najsrečnejšem zakonu. Z možem, ki mu je bila v vsem močna opora, sta jo vezala popolno medsebojno razumevanje in neskaljena ljubezen. Rodilo se jima je šest otrok. Mož je bil mož večkrat dalj časa zdoma, zato je poleg vzgoje otrok skrbela še za gospodarstvo. Z močno roko in možato odločnostjo, obenem pa z materinsko nežnostjo je vodila veliko družino otrok in poslov. Zjutraj je zgodaj vstajala in bila najprej z vsemi pri maši, nato se je začelo dnevno delo.

Ko je bila stara 28 let je njen mož tragično umrl v lovski nesreči. Krvavelo ji je srce, toda prav v teh težkih trenutkih se je z močno voljo vedno znova dvigala k Bogu. Mirno in vdano je verovala v Božjo ljubezen in ponavljala: »Bog dela vse iz usmiljenja.«

Duhovna pot

Prav v tem času je Sveta Ivana Frančiška Šantalska srečala na svoji življenjski poti svetnika, ki ji je kot duhovni voditelj pokazal pot, po kateri jo hoče Bog voditi. To je bil Frančišek Šaleški. Po njegovih nasvetih je sredi družinskega življenja naglo napredovala v svetosti. Uredila si je delo in molitev tako, da ji pobožnost ni bila v oviro, temveč v pomoč pri izvrševanju stanovskih dolžnosti. Premagovala je svojo osorno in gospodovalno naravo in vse svoje napake. Skušala je biti do vseh dobra.

Bog ji je poslal tudi hude notranje preskušnje: mučili so jo verski dvomi in duševna zapuščenost. Vse to jo je pripravljalo na nove velike naloge, ki jih ji je Bog namenil. Vedno jasneje je spoznavala božjo voljo, da se mu popolnoma posveti kot redovnica. Ko je poskrbela za svoje otroke, se je temu božjemu klicu odzvala. Po dogovoru s sv. Frančiškom Šaleškim je sklenila, da bo ustanovila novo redovno družbo, v kateri ne bo strogih zunanjih pokor, pač pa bodo morale sestre gojiti toliko večjo notranjo pokoro in služiti Bogu v premagovanju samih sebe. Njena redovna družba, ki si je privzela ime red Marijinega obiskanja (vizitatinke – salezijanke), je bila ustanovljena leta 1610, Cerkev pa jo je potrdila leta 1618.

Za ustanovitev in duhovno usmeritev reda salezijank ima veliko zaslug sv. Frančišek Šaleški, Ivanin duhovni voditelj, toda Sveta Ivana Frančiška Šantalska je redu dala neizbrisen pečat s svojo osebnostjo. Ko je postala redovnica, ji je bilo 38 let, v samostanu je živela še 31 let. Kot močna žena je uspešno vodila mlado redovno družbo vse do smrti 13. decembra 1641.

Čudeži

Po smrti svete Ivane Frančiške Šantalske so ji pripisovali več čudežev, ki so prispevali k njeni beatifikaciji in kasnejši kanonizaciji. Najbolj znani čudeži vključujejo naslednje primere:

1. Čudeži ozdravitve: Ena izmed najbolj znanih ozdravitev je bila ozdravitev ženske, ki je trpela za hudo obliko gangrene. Po molitvi k sveti Ivani Frančiški je bila čudežno ozdravljena.
2. Ohranjeno telo: Ko so njeno telo nekaj let po smrti izkopali, naj bi bilo nerazpadlo, kar je bilo v tistem času pogosto razumljeno kot znak svetosti.
3. Prikazovanja: Po poročilih se je svetnica prikazovala nekaterim redovnicam v svojem redu in jih bodrila v njihovi veri ter poslanstvu.

Ti čudeži na priprošnjo Svete Ivane Frančiške Šantalske so igrali pomembno vlogo v postopku njene kanonizacije. Njena svetost je bila prepoznana tudi zaradi njenega vpliva na red salezijank, ki je hitro rasel in se širil po Evropi, ter zaradi njenega duhovnega mentorstva, ki ga je izvajala s sv. Frančiškom Saleškim.

Sveta Ivana Frančiška de Chantal je bila kanonizirana 16. julija 1767. Kanonizacijo je izvedel papež Klemen XIII. Goduje 12. avgusta.

Danes jo častijo kot zavetnico vdov in tistih, ki se soočajo s težkimi preizkušnjami v življenju, za srečen porod. Za zavetnico jo imajo tudi vsi pozabljeni, otroci ločenih staršev.

Atributi: v roki ima srce oz. Jezusovo ime nad svojim srcem. Upodobljena je v redovni obleki salezijank.

Ime: Ivana izhaja iz hebrejskega Jehohanan, Johanan, kar pomeni: »Jahve, Bog je milostljiv«; Frančišek pa izvorno pomeni »frankovski, Frank«, iz nemščine izhajajoč pa lahko tudi »svoboden«.

Grob: Njeno truplo se prenesli v Annecy, kjer je pokopana skupaj s sv. Frančiškom Saleškim.

Misel: »Imej svoje oči uprte v Gospoda in pusti, da on deluje. To je edina stvar, za katero bi moral skrbeti.«

Povzeto delno po Ognjišče.