Blagoslov

Sveti Benedikt Jožef Labre 1748-1783

Sveti Benedikt Jožef Labre je zanimiv svetnik zaradi svojega nenavadnega življenjskega sloga in izjemne pobožnosti. Rodil se je 26. marca 1748 v kraju Amettes v Franciji. Bil je najstarejši od petnajstih otrok iz pobožne kmečke družine. Že v zgodnjem otroštvu je kazal globoko vero, interes po služenju v cerkvi in rad je obiskoval duhovne vaje. Zato so bili doma sklepčni, naj odide za duhovnika.

Duhovništvo

Poslali so ga k stricu duhovniku, ki pa je kmalu umrl. Poslali so ga k drugemu stricu prav tako duhovniku. Nad študijem in učenjem se Benedikt ni navduševal, zato so mu bila vrata duhovništva zaprta. Sorodniki so mu predlagali, naj se posveti samostanskemu življenju. Kartuzijanci so ga v različnih samostanih zavrnili, prav tako cistercijanci. Pri trapistih je že oblekel redovno obleko in dobil ime Urban. Kmalu so se pojavile nerazložljive duševne stiske, ki so ga gnale iz skupnosti.

Nova pot

Po nekaj letih vztrajnega truda je zapustil samostan in se odločil za življenje romarja in berača. Leta 1770 je odšel na pot kot berač. V 13-ih letih je obiskal skoraj vse pomembne romarske kraje v Evropi.

Kadar je bil v Rimu, je posebno rad obiskoval cerkve, kjer je bilo izpostavljeno sv. Rešnje telo. Ljudje, ki mu niso vedeli imena, so mu rekli »berač vednega češčenja«. Čeprav je bil ves ubog in zapuščen, je bilo na njem nekaj nadnaravno lepega in častitljivega. Ljudje so govorili o njem, da je podoben Jezusu. Med potovanjem skoraj nič ni govoril. Bil je znan po svoji preprostosti, ponižnosti in odrekanju materialnim dobrinam. Od dobrih ljudi je zavračal obleko in streho nad glavo, živel je v popolni revščini. Izkupiček svoje miloščine je dal drugim beračem. Ni se zmenil za posmeh, ki ga je ponekod spremljal. Bil je berač – ki pa se ni imel za reveža! Rekel je, da so »reveži samo tisti, ki so v peklu na veke od Boga zavrženi.«

Kljub težavam in zavrnitvam, s katerimi se je srečeval med svojim življenjem, je sveti Benedikt Jožef Labre ohranil globoko vero ter se z zavzetostjo posvečal molitvi, postu in pokori. Hrepenel je po duhovni rasti in bil vztrajen pri iskanju Božje bližine.

Benedikt Jožef Labre in čudeži

Mnogi so pričali o njegovih čudežih in videnjih, ki so jih doživeli ob njegovem obisku ali prošnji za pomoč. Nekateri so pričali o tem, kako so se po njegovi molitvi ali blagoslovu zgodila nenadna ozdravljenja, ki so jih zdravniki prej razglasili za neozdravljive. Spet drugi ljudje, ki so se srečali s svetim Benediktom Jožefom Labreom, so pričali o tem, kako je njegova prisotnost in svetost spremenila njihova življenja. Mnogi so opustili svoje prejšnje življenjske poti, se odrekli grehom in se posvetili bolj pobožnemu in duhovnemu načinu življenja. Mnogi so poročali o tem, kako so prejeli odgovore na svoje molitve ali doživeli videnja, ki so jim pomagala pri njihovih duhovnih in življenjskih izzivih.

Poseben dogodek je Benedikt Jožef Labre doživel v Rimu, v cerkvi Santa Maria dei Monti, kamor je zadnja leta življenja rad zahajal. V tej cerkvi se je nekega dne usedel na klop ter v predani molitvi doživel videnje nebeških svetnikov ter spoznanje o Božjem načrtu zanj in za človeštvo. Po tem dogodku naj bi se njegovo življenje še bolj poglobilo v duhovnost in pobožnost, kar je še okrepilo njegovo poslanstvo in pripeljalo do še večje predanosti molitvi ter življenju v skladu z Božjo voljo. Sveti Benedikt Jožef Labre je umrl 16. aprila 1783 v Rimu. Zgrudil se je zaradi izčrpanosti in pomanjkanja hranil prav pred cerkvijo Santa Maria dei Monti v velikem tednu in naslednji dan umrlv stavbi za cerkvijo. Pokopan je bil v tej »njegovi« cerkvi. Na njegovem grobu se je že v prvih tednih po pogrebu zgodilo čez 100 ozdravljenj. Njegov spovednik je napisal njegovo biografijo in popisal čudeže, ki so se pripetili tekom njegovega življenja.

Po njegovi smrti so ga mnogi častili kot ljudskega francoskega svetnika in zavetnika revežev, potnikov in brezdomcev, častijo ga tudi šolski bratje – kot priprošnjik za mlade; prav tako je priprošnjik duševno bolnih. Leta 1881 ga je papež Leon XIII. razglasil za svetnika. Goduje 16. aprila.

Upodabljajo ga z romarsko palico in rožnim vencem.

V stavbi za cerkvijo, kjer je umrl, je sedaj njegova spominska soba, zraven nje pa kapela Capella di San Benedetto Giuseppe Labre (Kapela svetega Benedikta Jožefa Labrea). Cerkev Santa Maria dei Monti je na ulici via Serpenti v Rimu.