Blagoslov

Blažena Mirjam Križanega Jezusa

V Palestini, v pobožni družini Jurija in Marije Bauardy se rodi 14 otrok, a jih 12 umre v zgodnji mladosti. Starša poromata v Betlehem, da si od Malega Jezusa izprosita deklico. Zaobljubita se, da ji bosta dala ime po devici Mariji. Prošnja se jima usliši in 5. januarja 1846 se rodi Mirjam.

Že pri 2 letih postane Mirjam skupaj z bratom sirota. Posvojijo ju sorodniki in ju za vedno ločijo. Pri stricu se deklica nauči gospodinjskih opravil, na žalost pa ni bila deležna nobene izobrazbe. Pri 12-ih jo hočejo omožiti, a se temu odločno upre. Užaljeni stric od tedaj z njo ravna kot s sužnjo. Mirjam si zelo želi poiskati svojega brata in poišče pomoč pri služabniku, ki je musliman. Ta jo hoče na silo spreobrniti in ker tega Mirjam ne sprejme, jo napade in ji zaseka globoke rane v vrat. Prepričan, da je mrtva, jo zavito v kos blaga odloži v obcestnem jarku, kjer jo dolgo neguje »prijazna redovnica v modrem«. Ko se ji zdravje izboljša, ji ta “dobra žena” še vedno govori o nebesih in o njenem kratkem bivanju na zemlji, nato jo dokončno zapusti. Mirjam je prepričana, da je bila ta gospa sama nebeška Mati.

Nato je Mirjam več let služila pri različnih družinah v Aleksandriji (v Egiptu) in pozneje v Marseillu (v Franciji). Leta 1865 je vstopila k sestram svetega Jožefa, čez 2 leti pa k bosonogim karmeličankam v Pauju v Franciji. Tam pri preobleki 1867 prejme ime Marija Križanega Jezusa. (Karmeličanke so pri nas v Sori in Mirni Peči). Leta 1870 se kot soustanoviteljica samostana odpravi v Mangalore (v Indiji) in tam 21. nov. 1871 naredi zaobljube. V Francijo se vrne leta 1872, čez 3 leta pa odide v sveto deželo, kjer zgradi samostan v Betlehemu in načrtuje drugega v Nazaretu. Loti se najtežjih zidarskih del, pri tem nekega dne nesrečno pade in 26. avgusta 1878, v starosti 32 let, umre za posledicami vnetja rane, kot je prej že napovedala sestram. Njena zadnja beseda je usmiljenje.

Darovi

Obogatena z nadnaravnimi darovi se Mirjam Križanega Jezusa odlikuje predvsem v evangeljski preprostosti, izredni milosti, videnja, ekstaze, lebdenja, prerokbe, pesnenje (čeprav je bila nepismena), ozdravljenja, bilokacije, stigme, razločevanje duhov, in rane na srcu. Doživljala je tudi demonsko in angelovo polastitev. Milostim ne pripisuje pomena, za posebno milost pa ima to, da sme služiti in se poučevati v ljubezni do bližnjih, zna prepoznavati navzočnost Božjega Duha, tako v vsakdanjih dogodkih, kot v izrednih pojavih. Odlikuje se po veliki ljubezni do Cerkve in Svetega Očeta.

Mirjam Križanega Jezusa, imenovana tudi mala Arabka, se odpira delovanju Svetega Duha, s preprostostjo malih in na nadnaraven način doume njegovo delo posvečevanja ter postane prvi apostol pobožnosti k Svetemu Duhu. Sveta Mirjam Križanega Jezusa ni zgled samo za svoje galilejsko ljudstvo, ampak za ves svet.

Blažena Mirjam Križanega Jezusa – redovnica in mistikinja goduje 26. avgusta, pri karmeličankah pa 25. avgusta. Nima še posebnega patronata, pomembno vlogo ima blažena Mirjam za ekumenizem, za spravo med Arabci, Judi in Muslimani.