info@blagoslov.si

Blažena Anna Katherina Emmerick (1774-1824)

, ,

Anna Katherina Emmerick (1774-1824),

nemška katoliška redovnica (avguštinka), mistikinja, vidkinja je imela tudi stigme.

Anna Katharina Emmerick se je rodila 8. septembra 1774 v revni kmečki družini v Flamsche blizu Coesfelda, v Nemčiji. Imela je devet bratov in sester. Njeni starši in vsi, ki so jo poznali, so že zgodaj opazili njen poseben odnos do molitve in duhovnega življenja. Že v otroštvu so se ji prikazovali njen angel varuh in svetniki. Imela je dar razlikovanja dobrega in zla, svetega in posvetnega, blagoslovljenega in prekletega. Pri šestih letih je imela videnje stvarjenja sveta in padca angelov ter Adama in Eve v izvirni greh.

Anna Katharina je tri leta delala na veliki kmetiji v bližini doma in se naučila šivati. Želela je vstopiti v samostan, vendar je bila večkrat zavrnjena, ker ni imela dovolj velike dote. Klarise v Münsterju so jo sprejele pod pogojem, da bi se naučila igrati orgle. Učil naj bi jo organist Söntgen v Coesfeldu, vendar se nikoli ni naučila igrati. Revščina Söntgenovih jo je spodbudila, da je delala v hiši in pomagala družini ter jim podarila celo svoje skromne prihranke.

Ves čas je imela videnja bibličnih dogodkov in videnja svetnikov, a o tem ni govorila. Najprej je mislila, da to doživljajo vsi, a ko je doživela zasmehovanja, je vse zadržala zase.

Pri 28. letih je lahko končno lahko vstopila v avguštinski samostan Agnetenberg v Dülmenu. Ker je izhajala iz siromašne družine, je bila v samostanu sprva malo spoštovana. Nekatere sestre so jo zaradi njenega strogega spoštovanja pravil reda imele za hinavko. Anna Katharina je nosila to bolečino v tišini in mirni ponižnosti. Nadaljevala so se njena videnja in trpljenje, a jih je prikrivala. Sosestre so kmalu spoznale njene nadnaravne darove. Med letoma 1802 in 1811 je bila pogosto bolna in je morala prenašati veliko bolečino.

vir slike

Leta 1812 je kralj ukinil vse samostane in Anna Katharina je morala zapustiti samostan. Kot pomočnica je bila sprejeta v hišo Abbéja Lamberta, duhovnika, ki je pobegnil iz Francije. Toda kmalu, že leta 1813 je zbolela in pristala v postelji. V tem obdobju je prejela stigme in dar, da ni več potrebovala telesne hrane – živela je le od svetega obhajila in vode. Dejstvo, da je nosila Kristusove rane, ni moglo ostati skrito. Leta 1818 je na njeno prošnjo Gospod izbrisal vidne znake stigem, razen na srcu, trpljenje pa je ostalo. Stigme so se ponovno odprle vsak Veliki petek.

Osupljiva je bila ljubezen Anne Katarine do ljudi. Kjerkoli je videla potrebe, je pomagala. Tudi v bolniški postelji je šivala oblačila za revne. Čeprav so bili številni obiskovalci naporni, je vse prijazno prejela. V svoje molitve je vključevala njihove skrbi in jih spodbujala ter opogumljala.

Mnogi ugledni ljudje, pomembni pri obnovi gibanja cerkve v začetku 19. stoletja, so iskali priložnost za srečanje z Anno Katarino. Posebej pomembno je bilo srečanje s pesnikom Clemensom Brentanom, ki jo je po prvem srečanju vsak dan obiskal, da bi beležil njene vizije, ki jih je kasneje objavil. Zapisal je 40 odlomkov z detajlnimi prikazi iz del Nove zaveze in iz življenja Device Marije. Po njeni smrti so bila v različnih obdobjih objavljena dela »Trpljenje Našega Gospoda«, »Življenje Blažene Device Marije«, »Življenje Našega Gospoda« in življenjepis Anne Katharine Emmerick. Po njenem razodetju in natančnem opisu so nad Efezom v resnici odkrili ostanke hiše, v kateri je Marija z učencem Janezom preživela 9 let.

Anna Katherina je poleti 1823 postala še bolj šibka. Kot vedno je svoje trpljenje pridružila Jezusovemu trpljenju in ga ponudila za odrešitev vseh. Umrla je 9. februarja 1824.

Pokopana je bila na pokopališču v Dülmenu. Zaradi govoric, da je bilo njeno truplo ukradeno, je bil grob dvakrat ponovno odprt. Leta 1975 je so bili posmrtni ostanki preneseni v cerkev Svetega Križa v Dülmenu.

Življenje Anne Katharine Emmerick zaznamuje njena globoka povezanost s Kristusom. Njena osebna udeležba v trpljenju našega Gospoda je bila tako velika, da ni pretirano reči, da je živela, trpela in umrla s Kristusom. Bila je tudi velika občudovalka Marije. Praznik Marijinega rojstva je bil tudi njen rojstni dan.

Anna Katharina Emmerick je služila v odrešenju z besedo in telesom. Njene besede so v številnih prevodih dosegle nešteto ljudi in so izjemno oznanjevanje evangelija v službi odrešenja vse do današnjega dne. Istočasno pa je razumela svoje trpljenje kot službo za odrešenje. Njen zapis v dnevniku se glasi: »Vedno sem razumela svoje trpljenje kot posebno božje darilo, da trpim za tiste, ki so na napačni poti zaradi slabosti, in da, če je mogoče, zadoščjem zanje.« Mnogim svojim obiskovalcem je podarila duhovno pomoč in tolažbo, saj je imela uvid v duše in dar prerokovanja. Njene besede so imele moč, ker je svoje življenje in trpljenje darovala službi odrešenja.

Anna Katharina Emmerick nas uči, naj prenesemo prijateljstvo z Bogom v solidarnost s človeškimi bitji – ali to ni bistveno v današnjem življenju Cerkve?

Z nami je združena v skupnosti vernikov, ki se s smrtjo ne konča. Verjamemo v trajno občestvo z vsemi, ki jih je Bog pripeljal do popolnosti. Združeni smo z njimi po smrti in sodelujejo v našem življenju. Lahko jih pokličemo in prosimo za njihovo posredovanje.

Za blaženo jo je razglasil Sv. Janez Pavel II leta 2004.

Njena videnja so bila navdih Melu Gibsonu za film Pasijon.

Najpogosteje je upodobljena v temni obleki z belo ruto in križem v roki.

Zavetnica: nima posebnega patronata. Goduje 9. februarja.

Prispevek je napisala Andreja I.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja