Ozdravljenje celotne osebe – Healing the Whole Person
Pred dnevi sem se s prijateljico udeležila zelo bogatega duhovnega seminarja v Međugorju. Zaradi obveznosti sem bila prisotna samo 3 dni od 5ih, tako je povzetek, kot sem ga doživela in slišala, sestavljen iz teh treh dni. Udeležilo se ga je 750 ljudi (duhovniki, posvečene sestre in bratje, laiki) iz 28ih držav. Seminar so vodili: brata Bob in Bart Schuchts, duhovnik Fr. John Burns, sestra Sr. Miriam James SOLT.
Vabljeni na spletno stran John Paul II Healing center, kjer lahko kupite knjige pričevalcev in se udeležite spletnega seminarja za ozdravljenje.
Sreda, 7.10.2026
Najprej nekaj iztočnic za razmišljanje…
- Kdor želi pomagati drugim, mora najprej prejeti ozdravljenje (zase), oz. najprej je potrebno ozdraviti srce, da lahko po tebi Jezus ozdravlja dalje.
- Kje smo izgubili zaupanje v Boga, se povezuje z vprašanjem, kje smo bili ranjeni.
- Zakaj bežimo v samoto, odvisnost, nezdrave oblike navezanosti, razne vedenjske vzorce? Ker ne znamo preboleti – ozdraviti bolečine srca, in se s tem soočamo sami.
- Ne sprašuj, zakaj je nekdo v odvisnosti, temveč, kaj ga je prizadelo, kje je ranjen?
- Če je srce zakrnjeno (zaklenjeno) zaradi ranjenosti, bolečine, ne spustiš blizu nikogar – niti Boga, pa čeprav imaš vero “v glavi”.
- Ko je zaupanje enkrat uničeno na enem področju, ga lahko nevede preneseš na ostala področja svojega življenja. S tem pride tudi do nezaupanja v Boga, Jezusa.
- Dovoli si biti krhek, dovoli, da bolečina pride na plan, saj lahko prav zaradi naše krhkosti (ko dovoliš), pride do ozdravljenja.
- Zakaj si ne dovolimo biti krhki? Lako je to zaradi sramote (ustvarimo si lažna mnenja: “kaj si bodo drugi mislili”; “kako sem bil neumen”, “nisem tak, kot si drugi mislijo, da sem,…”), zaradi našega ponižanja, zaradi greha, ki smo ga storili…
- Zakaj nisi/nisem ozdravljen? Mogoče še ni prišel čas, saj še nisi pripravljen na vse, kar je potrebno za tvoje ozdravljenje.
- Samomor (samouničenje – selfdestruction) je največkrat poslediča neodpušanja – SEBI. Razne odvisnosti (alkohol, droge,..) lahko pripeljejo do tega, da si ne moremo odpustiti.
OZDRAVLJENJE JE KLJUČNI DEL APOSTOLSKEGA MISIJONA
LEKCIJA DEVINA – vživi se v sliko Caravaggia, z apostoli (med njimi je tudi nejeverni Tomaž). Kje si ti v tej sliki? Kje je moje srce?

Podoba, kot jo imamo o Bogu mora biti ozdravljena, drugače ozdravljenja ne bo. Brez Svetega Duha ne gre. Sveti Duh lahko pride, vendar, če bo prišel do zaprtega srca, ozdravljenja ne bo. Ostal bo zunaj, pred zaklenjenim srcem.
Vsi smo poklicani v Božjo ljubezen – s težavami ali ne. Jezus ti ne bo rekel, da se nehaj pritoževati, da si mu že 10x povedal, kako te to boli, kako ti je to pomembno. Kar je tebi pomembno, je pomembno Jezusu. Pomemben si mu, ne glede na vse. Naš namen – oz. bistvo človekovega življenja je, da smo združeni v Božji ljubezni, s Sveto Trojico.
VSI POTREBUJEMO LJUBEZEN – Bog vse dela z ljubeznijo in nas ves čas pripravlja na to, da bomo celi (popolni) – ozdravljeni.
Kar odrivaš stran, je tisto, kar te je prizadelo. Npr. želiš, da te imajo drugi radi, pa hkrati ne zmoreš izreči RAD TE IMAM – … ker te je prizadelo, saj tega nisi doživel, pa bi rad; Doživel si travmo (smrt, bolečine, izkoriščanje, nasilje…), … bolezen,…
Ni bistveno, da vse razrešiš in razčistiš, temveč, da SPREJMEŠ in DOPUSTIŠ, da te Sveti Duh preobrazi.
BOLEZEN (fizična) je POMANJKANJE LJUBEZNI. Ne nujno, da ti je niso izkazovali, temveč, da si se počutil neljubljeno (da si sam, odrinjen, zapuščen, nesprejet…). Bogu ni nič nemogoče, saj je on sedanjost, preteklost in prihodnost. Zato mu ni nič nemogoče. Ozdravi lahko vse travme tvoje preteklosti.
Na pot ozdravljenja se nikar ne podajaj sam. Vedno zraven povabi Svetega Duha, Jezusa, Boga. Uporabi molitev: “Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni…” Naj ti on pokaže tvoje rane, naj te on vodi, naj te on napolni.
Kakšna je resnica o tebi? Kdo si? Ne, kaj ti govorijo drugi, temveč, kako te vidi Bog? In ta resnica, ta Božja resnica o tebi, te bo osvobodila. Lepota je v naših stiskah, saj vse, kar je Bog dopustil, je z namenom, da bo naredil še nekaj večjega. Ko trpljenje izkušamo skozi Jezusa, postane lažje.
Četrtek, 8.10.2026
- Poimenuj: kaj želiš, da Jezus ozdravi. Jezus te sprašuje, kaj želiš, da ozdravi? Katere dogodke?
- Imej POGUM, da pripelješ Jezusa v vse svoje stiske. Predstavljaj si ga ob sebi ob teh dogodkih.
GREH razdeli, rani, razbije,…in potuje skozi generacije, če se z njim ne soočimo. SPOVED ima pri tem veliko vlogo in nam pomaga ozdraviti povezavo z Bogom. Vse, kar ni ozdravljeno, se prenese naprej, na naslednje generacije.
KLJUČNO OZDRAVLJENJE JE: OZDRAVITI POVEZAVO Z BOGOM.
Bog je dober do vseh. Do dobrih in do slabih. Ima ljubezen do vseh. Ljudje smo tisti, ki smo večkrat nezadovoljni sami s sabo, z drugimi,…Poglej Boga, s kakšno ljubeznijo te gleda. Ne očita, ne sodi. Ljubi te.
KORENINE V LJUBEZNI
Ko nam je težko, večkrat gledamo na ljudi z dogodki, ki so nas prizadeli. Ne obsojaj jih na podlagi njihovih napak do tebe. Samo Božja ljubezen te bo ozdravila, in ne ljudje. Sveti pavel pravi, da moramo imeti korenine v ljubezni. Če smo polni ljubezni, imamo varnost, moč, …in le na tak način lahko izkusimo trpljenje ne da bi bili prizadeti – veselje v trpljenju. Tako dosežemo čistost srca.
Da bi imeli korenine v ljubezni, moramo prositi Svetega Duha, da bomo zmogli prepoznati prepreke; ki jih bo Bog ozdravil, če mu dovolimo.
GREH je žalitev Boga = rana. Greh nas rani in nas oddvoji od Boga. Vsi smo ranjeni, ker smo zagrešili greh – vse od Adama in Eve dalje. Ko smo bili ustvarjeni, od takrat nosimo del očeta in matere, tako imamo tudi srce, podobno našim prednikom. Če želiš za svoje otroke in svoje potomce, da bodo živeli v ljubezni, ki jo bodo podajali naprej, je NUJNO, da tudi mi prejmemo ozdravljenje.
Neozdravljene rane se širijo na druge in v sebi čutimo stisko, ker vemo, da nekaj ni prav. Kar ni ozdravljeno, se prenese – ne nujno v isti obliki, a vendar se prenese.
Kje so korenine našega greha?
- v srcu – zato ga moramo zaščititi – vendar, tako, kot običajno delamo, ni prav – mi vzamemo stvari v svoje roke in želimo biti kot Bog (tako sta delovala tudi Adam in Eva)
- prepoznati moramo prepreke (stiske naše preteklosti – neljubljenost: sramota, zapuščenost, zavrnjenost, žalost, nezaupanje, strah…) – prosi Svetega Duha, naj ti jih pokaže
- korenine greha so v LAŽI, ki smo jo ustvarili sami – laž, da Bogu ne moreš zaupati, da moraš vse narediti sam – da sam najbolje veš, kaj potrebuješ; in v “nesvetih zaobljubah” do sebe – “ne bom taka, kot moja mama” – s čimer nič ne rešimo samo damo obliž na rano našega srca – bolečina pa ostane in ni ozdravljena
- vse te STISKE = GREHI pridejo iz srca zaradi prevare, ranjenosti, bolečine, neljubezni (napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba = 7 glavnih grehov)
Želimo si Boga, zato grešimo – imamo grešna nagnjenja. Slabe stvari, ki jih izberemo pa so v nasprotju tistega, kar potrebujemo – kar bi nas izpolnjevalo. Ne kopaj se v grehu, temveč ga prinesi pred Gospoda, da ti pomaga. Spovej se svojih grehov. Bog te ne obsoja ampak te je vesel vsakokrat, ko se obrneš k njemu.
Ko nekaj skrivamo, če se ne izpovemo, raste naš NAPUH.
Kako si bil prizadet zaradi določenih grehov drugih? Moj greh je bil lahko skrit v obliki jeze zaradi posledic greha npr. moje mame, učitelja, prijatelja,… ko me je mama tepla, me zmerjala; ko so se mi smejali, ker česa nisem znala,…. Tako lahko čutim zagrenjenost, zamero,…
Ko greh prepoznamo imamo včasih občutek, da se ga ne moremo znebiti. Zakaj? Ker se ga želimo znebiti s SVOJIM NAPUHOM = SAM. Bodi ponižen v srcu… prosi Boga.
Ko se tega zaveš, ga predaj Jezusu. Vsakokrat. Bistvo je, da ne vališ krivde na starše, prijatelje, učitelje, duhovnike (kar se je / se ni zgodilo) in da ne pometaš stvari pod preprogo (češ, da je že v redu – kot, da se ni zgodilo). Za slabe stvari, ki so se ti zgodile, bo nekdo odgovarjal, seveda bo, nismo pa mi tisti, ki bomo sodili in vzeli sodbo v svoje roke.
Ne kopaj po preteklosti. KRIVDA polni NAŠO BOLEČINO. Blagoslavljaj starše, in vse, ki so te prizadeli; blagoslavljaj jih za vse, kar se ti je zgodilo. Slabo in dobro.
Mi nismo samo grešniki, temveč smo tudi ljubljeni Božji otroci.
Bodimo pošteni do sebe, strogi. Ne bodimo permisivni. Jezus je potrpežljiv, poln ljubezni, a ne permisiven (je strog).
Naše RANE so naše izkušnje NELJUBEZNI = GREH (drugih).
Vsi bežimo od čustvene bolečine, saj je ta enako huda kot fizična bolečina. Vsi potrebujemo Božjo ljubezen. On čuti in TRPI Z NAMI. Ni mu všeč, da trpiš, a trpi s tabo. “Ko Bog vidi greh, vidi našo bolečino.” pravi sv. Julijana iz Norwicha.
VZORCI v našem življenju so zelo pomembni – kako se odzoveš na bolečino, stisko,…?
Rane (zapuščenost, sramota, strah, nemoč, nesprejetost, brezupnost, zmedenost,…) nas tako poškodujejo, da se ne vidimo več tako, kot nas vidi Bog. Rane uničijo našo identiteto.
Ko odrastemo, želimo najboljše za našo družino, za vse, a se ujamemo v iste vzorce naše družine in naših prednikov.
Npr. greh JEZA ima korenine v kontroli (nadzoru) – želimo imeti vse pod nadzorom, bodisi zaradi: zavrnjenosti, bodisi zaradi strahu, nemoči,…
- Kjer se zapiramo (o čemer ne govorimo), tam smo ranjeni
- verjamemo LAŽI o sebi/sodimo druge da zavarujemo svoje srce
- tvorimo podzavestno notranjo zaprisego (unholy wow): “to se mi ne bo več ponovilo”; “ne bom takšna, kot moja mama / ne bom takšen kot moj oče” , “ne bom zaupal”…”sam sem za vse”
Vse to ne gre stran, se ne pozdravi samo od sebe. Potrebujemo Boga. Kar ni ozdravljeno – spremenjeno, se prenese naprej, na naslednje generacije.
Še ena laž…”Čas celi rane”. Ni res. Čas ne celi ran, samo nanje gledamo drugače. Samo LJUBEZEN CELI RANE.
LEKCIJA DEVINA – vživi se v svoje pretekle dogodke, prosi Svetega Duha, da ti jih pokaže. Naj ti pokaže rane. Poimenuj jih. Kakšne laži / notranje zaprisege si tvoril na podlagi teh ran?
Moli molitev osvoboditve: V Imenu Jezusa Kristusa,…
Pokliči na pomoč angele varuhe, Marijo, Jožefa, svete nadangele in vse svetnike. Dolžni smo moliti drug za drugega.

petek, 9.10.2026
Zakaj imam LAŽI O SVOJI IDENTITETI? O Bogu? Zaradi izkušenj (kar so nam drugi slabega storili / povedali) – in lahko zato mislimo, da če je Bog to dopustil, potem ni dober; in zaradi tistega, kar smo mi storili (greh), namesto, da bi poslušali Boga, da smo ljubljeni Božji otroci. Kaj nas Cerkev uči o Bogu? Da je ljubezen.
Pričevanje enega od predavateljev. Oče je ločil od mame, ko je bil star 5 let. Imel je še 6 bratov in sester. Ko je oče odšel, je izgubil vzornika. To ga je strlo, ranilo (a tega ni opazil pri sebi). Bolečino in ranjenost največkrat vidimo v drugih, v sebi pa ne vidimo bolečine in ranjenosti. Zato podzavestno začnemo delati notranje zaprisege – iz strahu in obsojanja – da ne bom tak…to je obliž na rano srca. Njegov brat je padel v odvisnost (droga) in potem umrl.
Vedno moramo imeti v mislih, da, kar je najtežje, bo Bog uporabil za dobro. Ko se ti naslednjič nekaj težkega zgodi, pridejo rane na plan. Npr. zavračaš nekoga, ker si bil sam odtujen od ljubezni,… ZARADI NAŠE RANJENOSTI PRIZADANEMO DRUGE. Naše notranje zaprisege (unholy wows) trčijo ob svete obljube, npr. ob zakrament svetega zakona – in Sveti Duh ne more delovati.
Ko obsojamo, obsodba pride na nas.
PREPUSTI SE,…PREDAJ SE…
Kako se počutiš? V redu! Pa si res v redu? – Ustvari si namišljeno situacijo + kaj bi mu / ji rekel v situaciji, ki te je prizadela. Si zaklenjen?
Prepoznati moramo svoje potrebe – po Bogu. In najprej mora priti VESELJE IN ZAHVALJEVANJE Bogu za vse. Za vse preizkušnje. Po taki izkušnji ČISTO RAZPADEŠ, se počutiš še bolj slabo. Nato povabiš Svetega Duha… in ozdravljenje pride po Božji milosti. RIM11, 30-32 “Kajti kakor vi nekdaj niste bili pokorni Bogu, a sedaj ste usmiljenje dosegli vsled njih nepokornosti, tako tudi ti sedaj niso poslušali, da bi vsled usmiljenja, ki ste ga vi dosegli, tudi oni dobili usmiljenje. Zaprl je namreč Bog vse v nepokornost, da bi se vseh usmilil.”
Četudi ne veš, da si bil kot otrok zelo prizadet, da je bilo tvoje srce kot otrok zlomljeno, se ti stvari dogajajo tako, da vplivajo na tvoje življenje. Nekaj je lepih stvari, so pa tudi tiste, ki ti gredo na živce. Ne ukvarjaj se s tem. Jezus te ima rad. Takšnega, kot si.
Korenina naših ran je najpogosteje POMANJKANJE LJUBEZNI – ki jo lahko napolni in ozdravi samo Jezus. Ovira, da ozdravljenja ne doživimo pa je NEODPUŠČANJE.
Kaj naj naredimo z bolečino? Ko ne moremo odpustiti? Želiš si, si pa samo še bolj jezen, te je sram, se sprašuješ, če te bo še kdaj kdo imel rad,… Imaš izbiro – predaj se, tega človeka in situacijo predaj Jezusu.
Ne razmišljaj, da bo, če nekomu odpustiš, ušel kazni… Vidiš, da se ne kesa, in si lahko zato še bolj jezen…kje je pravica? Odpušanje ni pometanje pod preprogo in pretvarjanje, da se ni zgodilo. Če se oklepaš neodpušanja, si postavljaš veliko OVIRO. Veliko bolečine je povezane z neodpuščanjem. IZOGIBAMO SE BOLEČINI in zato ne želimo odpustiti.
ZAMERA JE, KOT, DA BI TI VSAK DAN SPIL MALO STRUPA IN UPAL, DA BO (TVOJ SOVRAŽNIK) UMRL.
Komu moraš odpustiti?
ODPUŠČANJE JE KLJUČNO ZA VSAKO OZDRAVLJENJE.
Bog je vsakemu dal željo po Bogu. Ker nas je ustvaril. Zase. In nikoli ne bo nehal iskati tebe, mene, … BOGA IŠČEMO NA NAPAČNIH MESTIH IN V NAPAČNIH LJUDEH.
Vsak otrok – vsak fant mora od svojega očeta slišati: “vesel sem, da si se rodil.” “Ponosen sem nate.”,… – vsaka deklica mora od očeta slišati, da je lepa, da jo ima rad,… Zelo velikokrat smo od staršev, prijateljev in drugih slišali vse ostalo (četudi ne z besedami, ampak z dejanji): “nimam časa” (nisi vreden mojega časa), “zakaj si že spet…” , “kaj res ne moreš ničesar narediti prav”,…
Zaradi tovrstnih besed in občutjih ob tem (zavrnjenost, zapuščenost, nevrednost,…) sanjaš o nečem, kar nimaš, kar bi rad,..”nekoč bom…znan, bogat, uspešen, občudovan,… Loviš nekaj, kar ti na dolgi rok ne bo prineslo miru.
Če na tej poti iskanja padeš, če ti ne uspe, prideš do svojega “lažnega zaključka” – “nihče me ne mara, nič mi ne uspe,…” Vsega tega ne zmoreš nesti (ne upaš se v samoto, da bi predelal te občutke), ker so trenutno zate preveč boleči, zato se običajno skriješ v razne odvisnosti (alkohol, droge, TV, lenobo, sladkarije,…).
Če na poti iskanja dobiš, kar si si vedno želel, ugotoviš, da si nesrečen, saj zadovoljstvo po zemeljskih stvareh traja samo kratek čas.
Vrni se k veri, poglabljaj jo. Naj ne bo vera samo v tvoji glavi in v tvojih “navadah”, naj postane del tebe. Samo v Bogu boš našel popolno ljubezen in zadovoljstvo, ki ga potrebuješ. On je ljubezen. On živi v nas. On živi v tebi. On živi v meni.

POVABILO
Še danes se priključi kakšni slavilni / molitveni skupini in pred Najsvetejšim odpri svoje srce in dopusti Svetemu Duhu, da vstopi in te prenovi: “Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni…”
Molitveno občestvo Sveta Družina se zbira pri slavljenju pred Najsvetejšim na Vrhniki po večerni sveti maši (18.00 ali 19.30), v kapeli ob cerkvi, v zimskem času ob 18.30 in poleti ob 20.00.






Dodaj odgovor