Blagoslov

Blažena Konstanca Firenška (okoli 1288-1308)

Blažena Konstanca Firenška se je rodila plemiču Simonu Donatiju, ki je bil takrat. ena najpomembnejših osebnosti v Firencah. V 13. st. so bile Firence najbogatejše mesto v Italiji s cvetočo trgovino, obrtjo in umetnostjo. Pri krstu je dobila ime Piccarda. Bila je izredno lepa in tudi pesnik Dante jo je poznal. Pod tem imenom je večkrat omenjena v njegovi pesnitvi, v Božanski komediji. Kot mlada deklica se je trdno odločila, da se bo posvetila Bogu. Zaničevala je vse prazne udobnosti, ki jih je ponujal svet. Načrti njenega očeta in starejšega brata glede nje pa so bili drugačni. Brez njenega privoljenja sta jo obljubila za nevesto mlademu firenškemu plemiču. Piccarda se je hotela izogniti poroki z umrljivim človekom. Zato je, ko sta bila oče in brat dlje časa zdoma, izkoristila čas in pobegnila v samostan Klaris zunaj domačega mesta. Takrat je bila stara 20 let.

Zaobljube

Vedela je, da je ne bo zlahka odnesla. Komaj je oče izvedel, kaj je storila, je pobesnel in odhitel v samostan. Tam je poskusil z dobrikanjem, grožnjami in na koncu tudi nasilno poskušal odpeljati Piccardo domov. Po tem dogodku je Piccarda prosila prednico, če jo lahko čim prej oblečejo v redovno obleko. Pri zaobljubah je dobila ime sestra Konstanca.

Njen brat se je med tem pripravljal na drugo dejanje. S pomočjo roparja Farinata je zbral 12 pajdašev in z njimi neko noč prišel do samostana. Preplezali so obzidje, vhoda v samostansko klavzuro pa takrat niso našli, zato so odšli in 10. decembra ponovno poskusili. Tokrat so jo našli, zvezali in jo čez obzidje zvezano odvlekli domov. Medtem so se vse sestre v samostanu zbrale v molitvi in prošnji, naj Bog kaznuje krivico in naj da kakšno znamenje ter naj da sestri Konstanci moč, da vztraja v svojem svetem namenu.

Trpljenje

Doma so sestro Konstanco mučili in jo prisilili, da se je poročila z izbrancem. Na poročno noč je Konstanca pokleknila pred posteljo in molila Boga…: »Če Vam je všeč, Vas prosim, Gospod, da udarite moje telo s hudo boleznijo. Preden bi lahko bilo oskrunjeno, naj pred umrljivim ženinom postane smrdljivo in nagnusno, polno ogabnih črvov.« Usmiljeni Bog se je takoj ozrl na njeno željo! Zdravo, mlado in lepo telo, je v trenutku postalo polno strašnih ran. Po njih so gomazele cele množice odvratnih črvov in iz njih se je širil tako ostuden smrad, da se ji prav nihče, najmanj pa pohotni in nečimrni ženin ni hotel več približati. V takšni bedi in nesreči je ležala v postelji in se nenehno zahvaljevala za čudežno rešitev. Svetniško je sprejela hudo trpljenje. Umrla je po 8ih dneh, 17. decembra 1308.

Kmalu po njeni smrti so zlobneži, ki so sodelovali pri ugrabitvi, umrli nenavadne in tragične smrti. Vsi so bili razsekani na kosce. Piccardin brat Corso, pa se je v strahu pred kaznijo oblekel v spokorniško srajco in z jermenom okoli vratu odšel v polno cerkev, kjer je na prižnici priznal svoje dejanje. S papeško avtoriteto je bil oproščen izbočenja, vendar pa ni ušel drugim bridkostim, ki so ga doletele.

Dante Alighieri

V Dantejevi pesnitvi je Piccarda prva, ki jo Dante sreča v nebesih, težje jo prepozna, saj je njena duša svetlejša. Je v najnižjem delu nebes, saj se je poročila v času, ko je že dala zaobljube (pa čeprav je bila v poroko prisiljena). Tu naj bi bile duše, ki niso bile dovolj vztrajne in predane. Piccarda pravi, da je srečna, kjer je. Dante se nauči, da si duše v nebesih želijo samo to, kar želi Bog in če bi si želeli višje, ali drugače, potem bi se njihova želja razlikovala od Božje volje, kar pa bi bilo nemogoče. Čeprav vedo, da so drugi še višje, se veselijo in Boga slavijo.

Blažena Konstanca Firenška goduje 17. decembra.

povzeto po knjigi, ki so jo izdale Klarise v Nazarjah