V času Jezusa so judje praznovali pasho kot eno najpomembnejših verskih praznovanj. Pasha je bila (in še vedno je) judovski praznik, ki praznuje izhod iz Egipta, ko je Bog rešil Izraelce iz suženjstva faraona. Praznik spominja na zgodbo iz 2. Mojzesove knjige, kjer je Bog zapovedal Izraelcem, naj zakoljejo jagnje in pomešajo njegovo kri na vratih svojih domov kot zaščito pred deseto nadlogo faraona, smrtjo prvorojenca. Bog je nato izpustil Izraelce iz Egipta.
Na dan pashalnega praznovanja so bili judje tradicionalno zbrani skupaj, da bi obedovali posebno pripravljeno pashalno jagnje in druge jedi. To praznovanje je bilo obdobje pomembnih obredov in spominjanja Boga kot osvoboditelja.
Kdaj praznujemo pasho?
Pasha se praznuje med 15. in 22. dnem hebrejskega meseca nisan (ali Abib), ki ustreza spomladanskemu času, in je del judovskega verskega koledarja. V krščanskem koledarju se datum praznovanja velikonočnega pasha – velike noči – spreminja, saj se ravna po lunarnem koledarju. Zato lahko velikonočna pasha pade na katerikoli datum med 22. marcem in 25. aprilom v gregorijanskem koledarju, ki ga uporablja večina Zahodnih krščanskih cerkva. V Vzhodni pravoslavni cerkvi pa se velikonočna pasha praznuje glede na julijanski koledar, kar lahko privede do razlik v datumih praznovanja v primerjavi z Zahodnimi krščanskimi cerkvami.
Jezus in njegovi učenci so praznovali pasho v skladu s tradicijo svojega časa. Pravzaprav je bila zadnja večerja, ki jo je Jezus imel s svojimi učenci, prav praznovanje pashalnega obeda. Ta zadnja večerja, znana tudi kot zadnja večerja ali večerja Gospodovega trpljenja, je postala osrednji dogodek krščanskega praznika velikega četrtka, ki se praznuje tik pred velikim petkom.
Za kristjane je pasha pridobila nov pomen kot spomin na Jezusovo žrtvovanje in njegovo vstajenje od mrtvih, ki je temelj krščanske vere. Tako je pasha postala pomemben verski praznik tako za judovstvo kot tudi za krščanstvo, vsak z lastno simboliko in pomenom.
Pashalna večerja
Na pashalnem obredu so takrat jedli več jedi, ki so bile del tradicionalnega pashalnega obeda. Glavna jed je bilo pashalno jagnje, ki je bilo pripravljeno po posebnem postopku, kot je zapovedano v Stari zavezi. Tu je nekaj primerov jedi, ki so jih verjetno uživali v času Jezusa, postrežene na seder krožniku, vsak s svojo simboliko:
- Pashalno jagnje: Stegenska kost jagnjeta ali kozlička. To je bilo osrednje jedro pashalnega obroka. Jagnje je bilo zaklano in pečeno ter postreženo s grenčinami.
- Grenčine: Tradicionalno so grenčine vsebovale grenko zelišče, simbol trpljenja Izraelcev v Egiptu. To lahko vključuje hren, zelje ali druga grenka zelišča.
- Omaka: iz koščkov jabolk, oreščkov, cimeta in rdečega vina simbolizira malto, s katero so morali Izraelci graditi piramide in druge zgradbe v Egiptu.
- Nekvašeni kruh (imenovan opresniki): Na pashalnem obredu so jedli nekvašeni kruh, ki je bil simbol svobode, saj so Izraelci zbežali iz Egipta tako hitro, da ni bilo časa, da bi kruh vzhajal.
- Jajca: Trdo kuhano jajce. Jajca so bila del obreda pashalnega obeda in so simbolizirala žalost ob razdejanju templja in večno življenje ter plodnost.
- Zelišča (npr. peteršilj) in druga zelena zelenjava simbolizira ponovno življenje, ki vznikne spomladi.
- Sol: Kot del tradicionalnega obreda so jedli zelišča in sol, ki so predstavljali grenčino in trpljenje. Slana voda simbolizira znoj, pretočene solze ter simbolizira grenkobo sužnosti.
- Vino: Vino je bil del obreda, kot simbol svobode in veselja.
Te jedi so bile simbolično pomembne in so bile del verskega obreda, ki je bil poln pomena in spomina na Božje reševanje Izraelcev iz Egipta.
Afikomen
Del tradicionalnega judovskega pashalnega obreda je tudi afikomen. Gre za del pashalnega kruha, ki se pripravi in skrije med pashalno večerjo ter nato poišče in poje ob koncu obeda.
Afikomen predstavlja Jezusovo telo (v krščanski interpretaciji) ali spomin na tempelj (v judovski tradiciji). Skritje in nato iskanje afikomena simbolizira izgubo in obnovo, kar lahko predstavlja tudi Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. V sodobnih pashalnih obredih afikomen služi tudi kot zabavna dejavnost za otroke, ko iščejo skriti kos kruha, ter kot priložnost za poučevanje o verski simboliki in tradiciji. Ko je afikomen najden, ga običajno razdelijo med udeležence pashalnega obeda in ga skupaj pojedo.
Pashalna večerja danes
Vpeljimo novo tradicijo v naše družine in otrokom približajmo Jezusa. Naj se pridružijo pri pripravi četrtkove pashalne večerje in skrijejo pashalni kruh (ali obratno to naredijo starši). Naše otroke poučimo o vrednosti in pomenu velikonočnih praznikov. Prav takšna praznovanja so priložnost za poglobitev v zgodbe o Jezusu in branje Svetega pisma.
Pashalna večerja – Jezusova daritev v evharistiji poteka danes pri vsaki sveti maši. Božje Jagnje se po duhovnikih za nas vsak dan daruje na naših oltarjih in se nam daje v nebeško hrano, da lahko živimo Božje kraljestvo že tu na Zemlji in tako dosežemo polnost bivanja z Očetom v nebesih.
“Jaz sem kruh življenja.” Jn 6,48
Dodaj odgovor